Koalicija pobudnikom referenduma očita laži in zavajanje. Primc: Gremo po zmago za bolnike

Državni zbor je danes z odlokom razpisal naknadni zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Referendum bo 23. novembra, volilna opravila pa bodo začela teči v torek, 21. oktobra.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?" Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, ki je bila podprta z več kot 40.000 potrebnimi podpisi, sta prejšnji petek v državni zbor v imenu nasprotnikov zakona vložila Aleš Primc in Milena Miklavčič.

Za uspeh pobudnikov referenduma je potreben zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki hkrati predstavlja najmanj petino vseh volivcev. Na majskem referendumu o pokojninah za umetnike je zavrnitveni kvorum znašal 338.491 glasov.

Novak: Gre za odločitev, v kakšni družbi želimo živeti

Koalicija bo v referendumsko kampanjo stopila v širši zasedbi s civilno družbo, pri čemer k sodelovanju vabijo civilnodružbene in druge organizacije, saj so tudi sam zakon prevzeli od civilne družbe, to vprašanje dali na posvetovalni referendum, kjer so se ljudje že večinsko izrekli, je na današnji novinarski konferenci koalicije in društva Srebrna nit pojasnila poslanka Svobode Tereza Novak.

"Politiki smo svoje naredili in zdaj je spet na ljudeh, na volivcih, da zakon ponovno potrdimo," je dejala Novak. Kot je dejala, gre pri tem za odločitev, v kakšni družbi želimo živeti. "Ali želimo živeti v družbi, ki bo spoštovala človekovo življenje od začetka do smrti in bo spoštovala tudi dostojanstvo vsakega od nas, tudi ob odhajanju?" se je vprašala. Dejala je še, da gre za zakon, ki se bo neposredno najverjetneje dotikal zelo majhnega števila ljudi, je pa posredno pomemben in dragocen za vse.

Tudi predstavnik Srebrna niti Andrej Pleterski meni, da je pred volivci referendum, na katerem bodo ti odločali o svoji možni usodi, ne pa o usodi nekoga drugega. "Glas za bo pomenil, da si s tem lahko zagotovi miren, ljubeč, dostojanstven konec v objemu najdražjih, konec brez trpljenja, ne samo brez trpljenja bolnika, ampak tudi brez trpljenja njegovih svojcev," je povedal Pleterski.

Sukič: Priča smo lažem, zavajanjem in manipulacijam predlagateljev in dela politike

Poslanki SD in Levice Mojca Šetinc Pašek in Nataša Sukič pa sta poudarili, da ob razpravi o zakonu prihaja do številnih manipulacij in zavajanj. Kot sta dejali, to pričakujeta tudi v sami kampanji.

Šetinc Pašek je pobudnikom referenduma očitala zastraševanje in gojenje "kulture smrti". Zakon po njenih besedah govori o dostojanstvu življenja ter sočutnosti in empatičnosti. Dejala je tudi, da ima zakon vse potrebne varovalke, ljudem pa daje možnost, da sami odločijo o spokojnem in dostojanstvenem končanju življenja.

"Priča smo lažem, zavajanjem in manipulacijam predlagateljev, pa zdaj tudi dela politike, da gre za zastrupljanje, da gre za evtanazijo in celo nacistične metode," pa je poudarila Sukič. Ob tem je izrazila obžalovanje, da se hudo trpljenje in stiske ljudi zlorabljajo v politične namene, namesto da bi v družbi o tem odprli dostojanstveno razpravo o trpljenju, ki ga doživljajo terminalno bolni posamezniki.

"Verjamemo, da ljudje v Sloveniji razumejo, kaj je trpljenje, da razumejo, kaj je izguba dostojanstva, in da si želijo imeti izbiro," je še dejala poslanka Levice. S Šetinc Pašek sta tudi poudarili, da zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju v nobeni obliki ne izključuje paliativne oskrbe.

Vse tri stranke koalicije kot tudi Srebrna nit bodo v referendumsko kampanjo stopili kot organizatorji, zakon pa bodo zagovarjali v skupnih nastopih. Danes so si pripeli broške s sloganom Moje življenje, moja pravica, ki ga že nekaj časa predstavljajo v Srebrni niti. Novak je dejala, da se še odločajo, ali bodo ta slogan uporabljali tudi v kampanji.

Pobudniki z optimizmom sprejemajo 23. november kot dan referenduma

Predlagatelji referenduma pod vodstvom Aleša Primca, združeni v koaliciji Proti zastrupitvi bolnikov!, pa so danes sporočili, da z velikim optimizmom sprejemajo 23. november kot dan izvedbe referenduma. Kot je navedel Primc, bodo odšli na referendum po zmago za spoštovanje dostojanstva bolnikov in proti zlorabam.

Spomnil je tudi, da so po tem, ko jim je uspelo zbrati več kot 46.000 podpisov za razpis referenduma, vlado večkrat pozvali k pogajanjem in kompromisu, da zakon razveljavi oziroma da referendum razpiše skupaj z državnozborskimi volitvami, ki bodo naslednje leto, a da na vladni strani za to ni bilo pripravljenosti.

Pri tem zavračajo argumente vlade, da to ni mogoče, ker datum državnozborskih volitev še ni znan. Razpis na isti dan z volitvami bi bil mogoč, "če bi se bila vlada sposobna sestati s predsednico države in opraviti petminutni pogovor na to temo", je zapisal Primc.

Referendum je po njegovih navedbah edina in zadnja možnost, da se prepreči uveljavitev zakona, "ki bi v neznosno trpljenje in stiske spravil nas, naše otroke, naše drage mame in očete, stare mame in stare očete". Opozarjajo, da bo zakon, če bo uveljavljen, uvedel manipulacije, zlorabe in neznosne pritiske na bolnike ter da lahko vsak od jutri postane bolnik ter žrtev omenjenih pritiskov in zlorab.

NSi: Ta zakon je etično in moralno sporen

Opozicijska NSi, ki prav tako nasprotuje zakonu, pa si v referendumski kampanji želi predvsem dobre strokovne razprave. "V Sloveniji praktično uzakonjamo zakon, ki bo slovenski narod močno spremenil, močno posegel vanj in seveda tudi močno ogrozil tiste starejše, ki dejansko ne bodo zmogli bremena ali pa ne bodo deležni paliativne oskrbe," je dejala poslanka Nove Slovenije Iva Dimic.

V NSi zakonu nasprotujejo, ker menijo, da je etično in moralno sporen. Ocenjujejo tudi, da zakon prinaša možnost zlorab, praksa v tujini pa po besedah Dimic kaže, da se število smrti poveča. Prav tako se jim zdi neustrezno, da se smrt, ki bo nastopila kot posledica postopka uveljavljanja pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ne bo vodila v statistiki samomorov.

V stranki se sicer zavzemajo za krepitev paliativne oskrbe. Po navedbah Dimic bi jih v Sloveniji potrebovali od 20 do 24. "Slovenija dovolj bogata, da zmore poskrbeti za trpeče, za bolne in za starejše na dostojanstven način, ki je človeka vreden, ne pa da se mu ponuja v drugi obliki tudi pomoč pri samomoru," je dodala poslanka NSi.

SDS: Avtorji zakona želijo samomor naprtiti zdravnikom

Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločno nasprotujejo tudi v največji opozicijski stranki SDS. "To ni zakon o človečnosti. Spodbuja predčasno prekinitev življenja, skratka samomor. Avtorji zakona pa želijo to na vsak način naprtiti zdravnikom. Po novem ne bo zdravnik tisti, ki bo vbrizgal strup oziroma smrtonosno tekočino, a bo moral biti stalno prisoten," je v državnem zboru dejala poslanka SDS Alenka Helbl.

Referendum podpirajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki prav tako ne podpirajo zakona. Kot je poudarila njihova poslanka Eva Irgl, je razprava o tako pomembnem vprašanju nujna. Med drugim je dejala, da je življenje sveto in da je tako treba gledati tudi na vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.